Ja! Danes je definitivno dober dan! Dober za rojstni dan ( ustvarjalček in sosed Maksi vse najboljše za dvojko) in dober za razgovor!
Zgodilo se je čisto nepričakovano, ko mi je Ministrstvo za šolstvo vzelo upanje na plačano pripravništvo z razpisom “Prva zaposlitev”, ki se je izkazal kot zelo klavrn in ga bodo ponovili, ko sem končno dojela, da me svetovalka na Zavodu za zaposlovanje nima namena napotiti na noben razgovor preko javnih del (imajo prednost prejemniki denarne socialne pomoči – pomoči??? prej kredita, ki ga je treba nekoč odplačati… ne hvala! raje smo se odpovedali kakšni stvari in nekako shajali iz meseca v mesec) in da ne bo nobenih subvencij za nas mlade nad 30 let, sem se že nekako vdala v usodo. In potem odprem elektronsko pošto in ga zagledam! Sporočilo ravnateljice vrtca, da če sem še vedno zainteresirana za delo v njihovem vrtcu, se naj oglasim pri njej na kratek razgovor! A je to reeees? Še enkrat sem prebrala sporočilo in na ustih se mi je narisal nasmeh, prebrala sem še enkrat in se že na glas smejala… tako sem nekaj časa buljila v sporočilo z nasmehom na ustih in v srcu. Res nepopisen trenutek. In potem sem odgovorila, da seveda, z največjim veseljem pridem na razgovor.
In sem šla! Ne bom rekla, da je danes moj najsrečnejši dan, ampak je vsekakor eden izmed njih in definitivno najlepši letos. Ja, moje leto se je začelo na najboljši možni način. Vsa leta sem med novoletnimi voščili poslušala “… in da dobiš službo.” Tudi letos je bilo tako, le da se je letos ta želja uresničila! Pred razgovorom sem ponovila teorijo (za vsak slučaj), povadila govor, a trema je vseeno bila. Strah me je bilo še enega razočaranja, po drugi strani sem bila pa tako polna upanja, tako sem verjela v uspeh. Razgovor je potekal v prijetnem, sproščenem vzdušju, za kar je poskrbela ravnateljica s svojo prav nič vzvišeno pojavo. Hitro sem se sprostila in trema je izginila. Spoznala sem njen pogled na vzgojo, ki je zelo blizu mojemu. Ko mi je rekla, da ja, da začnem prvega februarja, so me spet preplavili podobni občutki, kot ob branju sporočila, le da še intenzivnejši. Nisem se mogla zadržati in skriti nasmeška, zadovoljstva. Verjetno mi je marsikaj kar je povedala po tistem ušlo, a mislim, da mi ni za zameriti, saj je moje telo preplavil adrenalin, v moji glavi pa je še vedno odmevalo samo, da ja. Zahvalila sem se ji (verjetno večkrat), pustila pri tajnici vse potrebne podatke in se odpravila proti avtu. V avtu sem še nekaj časa samo sedela (vprašala sem se tudi, če sanjam) potem pa poklicala, poSMSala skoraj VSEEEE, ki jih poznam!
Sedaj sem doma, nekoliko sem se umirila, a adrenalin še vedno drži. Hišna opravila danes stojijo. Naročila sem se na zdravniški pregled, ki ga moram opraviti pred pričetkom dela in povzela razgovor še enkrat. Torej, dobila sem zaposlitev za določen čas do maja (kar upam, da bo zadostovalo za pristop k strokovnemu izpitu), kako se bodo stvari razpletale dalje, se pa pustim presenetiti.
HVALA vrtcu in vsem, ki ste verjeli, da se bo tudi zame našla skupina malčkov, ko sem sama v to že skoraj obupala (ne vem ali ste me samo tolažili ali ste resnično verjeli v to, vsekakor je pomagalo). HVALA mojemu velikemu in malemu lubiju, ki sta me morala prenašati tudi ob manj veselih dneh, saj je vsak negativen odgovor preko mene, vplival tudi nanju. No, danes bo naš dan nasmejan, naj bo tudi vaš! :-)
