Koreografija drugega ritmičnega nastopa je bila enaka prvemu. Plesale so na enako glasbo z enakimi rekviziti (žogami), a kljub temu je bila razlika OGROMNA. Sprva sem mislila čemu enak nastop, ko pa sem videla napredek v primerjavi s prvim, sem razumela zakaj. Če so pri prvem nastopu še vse deklice opazovale trenerko in čakale, da pokaže gib, so bile sedaj že vse bolj suverene in samostojne, trenerka jim gibov ni kazala ob parketu, ampak je plesala kar skupaj z njimi.
Andrej je nastop posnel in doma smo si ga vsi skupaj še enkrat ogledali… in kako je bila ponosna Iza, ko je videla svoj nastop… tako zelo, da se je odločila, da bo ritmično gimnastiko trenirala še naprej, saj je res dobra (kot se je izrazila sama) in midva sva se seveda strinjala. Za naju je bila najboljšejša!
Nekaj slikic:
In še čudovita pesem Rainbow – Ballerina na katero so plesale:
[spider_facebook id=”1″]