Koliko sem vešča v ročnih spretnostih ne vem, me pa veselijo. Veseli me vezenje, filcanje in šivanje, čeprav o vsem tem nisem imela pojma. Zato se teh izobraževanj z veseljem udeležim in doma pridno vadim.
In tako sem, ko sem osvojila dvojni in okrasni šiv, doma stopila v akcijo in se lotila šivanja tako popularnega nahrbtnika (zase in za Izo). Šivalnega stroja (še) nisem nabavila, zato so vsi izdelki šivani na roko. Je pa Iza letos pisala Božičku za šivalni stroj in sedaj obe drživa pesti, da je bila dovolj pridna (lahko vam prišepnem, da je bila in sem tudi jaz že v velikem pričakovanju darila).
No, prvi izdelek sta bila torej nahrbtnička… najprej sem na YouTube poiskala video (mislim, da ni bil točno ta, a postopek je podoben), nato sem šla v nabavo materiala. Blago sem poiskala doma in sicer sem našla eno veliko, staro, svileno ruto. Kasneje se je tole izkazalo za ne preveč dober material, saj se je svila trgala po nitkah. Vrvico, cvirn in niti (v bistvu kar komplet material za šivanje) sem kupila in se lotila šivanja z dvojnim šivom :-).
In tako sta nastala nahrbtnika:
Ker me želja po šivanju še ni minila (čeprav je šivanje na roko kar dolgotrajno), sem se lotila še enega projekta. Ker ima Iza res VELIKO legic, nam je pričelo zmanjkovati prostora zanje. Želeli smo nekaj funkcionalnega, da kocke niso raztresene po celi sobi, da jih lahko hitro pospravi ter predvsem, da najde iskano kocko preden obupa nad sestavljanjem. Na netu so se ravno takrat pojavile vreče za igrače. Cena sicer ni pretirana, verjetno več stane potreben material in delo doma, a jaz sem spet pobrskala po omari (tokrat sem izbrala bombažno obleko), vrv mi je ostala še od nahrbtnikov in nastala je super vreča za kocke:
Počasi pa tudi ta vreča postaja premajhna, saj kot sem rekla, so legice pri nas res TOP igrača… tako za velike kot male otroke in bo treba zašiti novo (večjo) vrečo. Morda bo pa to prvi projekt z Izinim šivalnim strojem.
[spider_facebook id=”1″]
