Iza je bila pridna in Božiček ji (mi) je prinesel šivalni stroj. Jupiiii sem se ga razveselila in seveda ga je bilo treba takoj sprobati. Vstavili smo baterije, priklopili pedalko in evo… dajmo… šivaaaaat. Tam je igla, tam sukanec, stopim na pedalko in bo… ali pa tudi ne. Seveda ni bilo. In sem v roke vzela navodila… motek sem, motek tja, zgornji, spodnji sukanec,… zadeva sploh ni tako enostavna kot sem si predstavljala, ampak mi je uspelo… z mamino pomočjo seveda. Šivalni stroj smo usposobili… z nastavitvijo šiva ni težav, ker ima stroj samo dvojni šiv… za začetek bo dovolj. Tudi stopnji hitrosti sta samo dve, a tudi to je za začetek čisto dovolj.
In kaj bo moj prvi projekt? Trak za ušesa se mi zdi ravno prav (ne)zahteven, da se “spoznam” s šivalnim strojem. Postopek sem našla na blogu Narejeno z ljubeznijo in šivanje se tokrat čisto zares začne. Seveda ni šlo brez težav… trgal se mi je sukanec, gubalo blago,… a s pomočjo navodil in mame mi je uspelo. Ta je bila nad izdelkom, predvsem pa nad mojo vztrajnostjo, tako navdušena, da je naslednji dan iz omare potegnila svoj stroj… precej drugačen… šivi od A – G, 1, 2, 3, 4… hitrost odvisna od pritiska na pedalko in ne samo to! stroj ima celo LUČ! Ker nisem vedela, da tudi to obstaja, je na otroškem stroju sploh nisem pogrešala. Ampak bi bilo super, če bi bila… No, v glavnem… trak za ušesa mi je uspel, kaj če bi se lotila česa bolj zahtevnega (a spet ne preveč zahtevnega). In tako sem na Evelininem blogu izbrala kapo za otroke. Šivala sem z dvojnim in cik-cak šivom in nastala je baggy kapa za Izo:
Kaj bo naslednji projekt še ne vem… morda si pa umislim celo nov (svoj) šivalni stroj, saj je nad tem navdušena tudi Iza.
[spider_facebook id=”1″]
