MOTORIKA

Gibalni razvoj otrok se prične v predporodni dobi in je še posebej intenziven do tretjega leta starosti. Razvoj motorike pri otroku je zelo predvidljiv in napreduje po določenih zakonitostih. Na ta razvoj vplivajo ob dednih dejavnikih tudi vplivi okolja. Zato je pomembno, kakšne izkušnje omogočimo otroku v tem zgodnjem otroštvu.

Gibalni razvoj otroka poteka na dveh ravneh:

  • razvoj gibanja celega telesa (groba motorika) in
  • razvoj gibanja roke (fina motorika

Osredotočimo se na razvoj fine motorike v zgodnjem otroštvu. Ko se otrok rodi ima presenetljiv refleksni prijem, ki izgine v treh do štirih mesecih. V starosti treh do petih mesecev starosti pridobi sposobnost hotnega poseganja po predmetih in prijemanja. Prijemanje predmeta ima velik vpliv na otrokovo zanimanje za svet in na njegove znanje o njem. Otroci, ki bolj aktivno raziskujejo okolje z rokami, tudi bolje napredujejo v sposobnosti dojemanja meja predmeta, so bolj pozorni na okolico in iščejo priložnosti za urjenje. Raziskave kažejo, da je napredovanje v spretnostih uporabe roke tesno povezano z napredovanjem v kogniciji o obeh tako fizičnem kot socialnem svetu. Zato otroci, ki imajo možnost s svojimi rokami sprožati mobile ali ropotuljice, roke mnogo več premikajo kakor tisti, ki teh nimajo. Z mnogimi izkušnjami pa se povečuje tudi otrokovo zavedanje, da je on tisti, ki povzroča gibanje, oglašanje predmetov.

Kaj ponudimo otroku, ko se v njemu razvije sposobnost hotnih gibov roke?

Nad njegove roke, ravno na dosegu, obesimo predmete, ki se jih lahko dotika, jih prijema in drži. Za trimesečnega otroka je primeren preprost mobile: na čvrst trak elastike pritrdimo trden predmet kot je lesen obroček. Včasih otrok sega previsoko, včasih prenizko, to mu daje nenehne izkušnje v globinskih predstavah. Ko dojenček raste, ima zaradi razvijajočih se sposobnosti z istimi predmeti različne izkušnje. Zato ni potrebno, da otroku kupujemo nove in nove predmete, celo koristno je, da enake predmete ponovno ponudimo otroku. Pri treh mesecih bo predmet preprosto držal, pri petih mesecih pa bo z istim predmetom že lahko rokoval. V naši kulturi smo preveč nagnjeni h kupovanju novih stvari, kakor hitro otrok izgubi interes za obstoječe. Ponavljanje pa je ključ učnega procesa na vseh starostnih stopnjah. Če otrok ni izoblikoval hotnega poseganja, oprijemanja in držanja predmetov v starosti od treh do petih mesecev, je odvisen od nekoga drugega, da mu položi predmete v roko. V tem primeru se lahko zgodi, mora predmet izpustiti, preden je za to pripravljen, preden je od njega dobil dovolj informacij. Starši, ki vsiljujejo otroku eden za drugim nove in nove predmete, so sami ovira za svojega otroka. V podobno odvisnem položaju je otrok, ki je sicer razvil sposobnost poseganja in prijemanja, pa nima za to priložnosti. Vsakršna situacija pusti posledice na razvoju otrokove volje in samostojnosti. Ta mladi um že srka iz okolice »Sem sposoben« ali »Nisem sposoben«. Pri šestih mesecih, ki otrok lahko ob opori že sedi, začne raziskovati predmete s pomočjo hotnega prelaganja predmeta iz roke v roko. Začne se zavedati, da obe roki dobivata informacije. V obdobju prvih šestih mesecev se otrokov prijem razvija. Najprej jo podoben opičjemu; ne uporablja palca, ampak le štiri prste in dlan. Nato uporablja vse prste skupaj z nasprotnim palcem. Potem ima nekako sploščen pincetni prijem, ko pobere rozino, vendar ima pri tem ravne prste in rozino »skotali« v usta. Nevrološko gledano, sedaj že obstaja zmožnost princetnega prijema, a otrok mora vaditi. Otrok še nima dobro razvitega zapestja, ampak uporablja roko v celoti. Šele, ko je otrok star sedem ali osem mesecev je otrok sposoben nadzorovati svoje prste na rokah. Pri devetih mesecih pa prste že spretno uporablja. Pomembna vaja v finimotoriki je hranjenje. Ko otroka začnemo hraniti z žličko, pripravimo dve. Eno ima otrok in eno mi. Enako storimo z vilico. Otrok pri osmih mesecih zna že spretno odnesti vilico, na katero smo nabodli kos banane, v usta. Otrok s tem ne le da vadi različne prijeme z roko in koordinacijo roka – usta, ampak pridobiva tudi dostojanstvo in samostojnost. Ko je otrok star 6 mesecev in več, je k sreči v trgovinah na voljo več predmetov za pomoč pri razvoju fine motorike, kot pred to starostjo. Primerna igrača je recimo zaboj s štirimi žogami, ki jih s kladivom potiskaš kozi luknje. Kladivo odstranite. Otrok naj z roko potiska žoge skozi luknje in jih zlaga nazaj. Čeprav bomo v trgovinah našli še mnogo dobrih igrač, je pogosto najboljši vir igrač starševska iznajdljivost. Ne samo, da je cenejša, ampak zahteva, da so starši pozorni na potrebe otroka in premislijo, kaj mu je sedaj v izziv, kaj bi potreboval, da bi še napredoval. Preprosta in dobra vaja za otroke je tudi hranilnik ali leseni zaboj, ki mu zarežemo luknjo na vrhu, ravno dovolj veliko, da gredo vanjo žetoni. Za začetek izberemo 4 žetone, ki jih otrok s pincetnim prijemom spušča v utor, nato pa jih z odpiranjem škatle ponovno najde. Pri starosti 15 mesecev je zgodnji razvoj roke in možganskih centrov, ki so za to odgovorni, zaključen. Roka postane uporabno orodje uma. Pri tej starosti je otrok pripravljen in željan posnemanja vseh dejavnosti, ki jih opravljamo odrasli. Nič si ne želi bolj, kot delati skupaj z odraslim, da bi tudi on prispeval k življenju svojega doma. Zavzeto bo nosil nakupljeno hrano iz avta, pomival posodo, zalival rože. Tega ne bo opravljal dovršeno, saj se bo šele učil natančnosti. Vendar bo z vajo napredoval do vedno bolj prefinjenih gibov. Zato ti trenutki zahtevajo veliko razumevanja in potrpežljivosti s strani odraslega. S temi dejavnostmi pa ob finimotoriki razvija tudi koncentracijo, čut za red, samostojnost, uči se zaporedij, sprejema drobne odločitve, rešuje težave, hkrati pa so vse vaje v finimotoriki dobra osnova za grafomotoriko. Ne moremo napovedati, katere spretnosti bodo današnji otroci potrebovali, ko odrastejo. Naša vloga je po svojih močeh pomagati otroku, da se razvije kot celovito človeško bitje, da bo imel zmožnosti in izkušnje za smiselno in polno življenje, ko odraste. Primeri vaj:

 

Starost Opis razvojnega materiala Način uporabe
3-5 mesecev Mobile za prijemanje (žoga iz blaga, lesen obroč, zvonec…) Obesimo na elastiko tako, da predmet otrok doseže.
3 mesece in naprej Ropotuljice (lahke, iz naravnih materialov: les, blago, kovina) Držimo jih blizu otrokove roke ali jih kasneje položimo malo stran, da se mora otrok malo potruditi za doseg.
5,6 mesecev in naprej Majhne posode in pribor: krožnik, majhen kozarec (brez ustnika), majhen vrč, majhna vilica in žlica Spodbujamo in smo vzor samostojne rabe. Dajmo le majhne količine hrane in tekočine.
6 mesecev in več Predmeti v posodah: več manjših predmetov košari Najprej otrok zlaga ali prekucne predmete iz košare, nekaj mesecev kasneje jih zlaga tudi nazaj.
8 mesecev in več Vrata, predali, pokrovi, ključavnice Predmeti v stanovanju, ki se odpirajo in zapirajo S starostjo delajo vedno bolj zapletene stvari.
16 mesecev in več Nizanje kroglic na vrvico, šivanje po predlogi… Na vezalko od čevljev nizamo velike kroglice (3cm premera), nato vedno manjše; karton preluknjamo in s tanjšo vezalko otrok šiva.
18 mesecev in več Gospodinjska in hišna opravila: rezanje sadja in zelenjave, brisanje mize, tal, prahu, ožemanje gobe, pomivanje posode, pometanje (otroška metla!) Otroku z zelo počasnimi gibi predstavimo potek. Uporabljamo valoviti nož ali nož za namaze. Prilagodimo količine: detergenta je le nekaj kapljic v mali plastenki… Otrok ima stalno mesto za krpo, s katero pobriše mizo za seboj, …