• Projekt: kaligrafija (italika)

    Na družabnem omrežju, sem zasledila tečaj kaligrafije. Še ena stvar, ki me zanima. Ker pa se mi tečaj ni zdel poceni, sem se odločila, da se kaligrafije lotim kar sama. In takšna kot sem, ko si nekaj zamislim, se je treba tega lotiti takoj (četudi z glavo skozi zid), že sem hitela v papirnico in kupila edino pero (pa še to nalivnik!) za kaligrafijo, ki so ga imeli. Če je eno in edino, bo že pravo… eeee, pa ni bilo tako. Ne samo, da so peresa različnih debelin, so tudi različnih oblik… odvisno za kateri slog pisave gre (če bi zadeve prej malo raziskala, bi to vedela, ampak… z glavo skozi zid).

    Slogi pisav se med drugim razlikujejo tudi glede na naklon peresa ob pisanju. Najpopularnejši slogi pa so:

    • uniciala: kot 15°
    • karolina: kot 30°
    • gotica: kot 45°
    • italika: kot 45°
    • copperplate: kot 55°

    Ker je bil tečaj iz pisave copperplate, sem se tudi sama želela lotiti tega sloga. Na youtubu sem poiskala filmček za začetnike, a hitro spoznala, da ta pisava z mojim nalivnikom ne bo mogoča, saj se ta slog piše s peresi katerih konica je dolga in po sredini preklana.

    Copperplate torej odpade, saj mi je bilo škoda kupovati še eno pero, zato sem se zadeve lotila drugače in sicer sem  najprej pogledala svoj nalivnik in nato poiskala slog primeren zanj.

    Za začetek sem  izbrala italiko.

    Pero je nagnjeno pod kotom 45°, pisava pa pod kotom 5°. Na spletu sem poiskala podlago (2mm) in  podlago (3mm), kjer je že označena višina pisave, v knjižnici sem si sposodila knjigo Začetki kaligrafije (Peter Taylor) ter pričela s pisanjem.

    Majhne črke (minuskule):

     

     

     

     

     

     

     

    Pomembno je, da med pisanjem pero držimo pod kotom 45° glede na vodilno črto (kot najlažje ohranjamo tako, da vsakih nekaj črk premaknemo papir) ter da črke izhajajo iz črke “o”, ki je ozka in pokončna.

     

     

     

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja